Zaradi ukrepov Vlade RS za preprečitev širitve virusa Covid-19 je dogodek odpovedan oz. prestavljen na drug datum, ko se bodo razmere umirile. Hvala za razumevanje!
Naš človek je vedno bil povezan z gozdom s tisto prabitno močjo, ki je v naši deželi omogočala življenje.
VABILO
Občina Škocjan v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, Turističnim in kulturnim društvom Naše gore list ter Društvom za trajnostni razvoj in osebnostno rast Institut Treelogy
vabi na dogodek
Čar gozda v slovenski ljudski dediščini – vloga gozda, predstavitev knjige, gozdna joga
ki bo v četrtek, 16. julija 2020, ob 18. uri, v Zeliščarskem centru JV Slovenije v Zagradu, občina Škocjan.
Dogodek bo potekal v učilnici v naravi nasproti Rangusove hiše - Muzej na prostem (Klenovik 34b, 8275 Škocjan). Zbor udeležencev bo ob 17.45 ob vstopnem objektu ob glavni cesti pri kapelici v Zagradu.
Program dogodka:
Jože Prah: Funkcije in vloge gozda nekoč in danes (Zavod za gozdove Slovenije)
Dušica Kunaver: Čar gozda v ljudskem izročilu (Turistično in kulturno društvo Naše gore list)
Marija Imperl: Gozdna joga (Društvo za trajnostni razvoj in osebnostno rast Institut Treelogy)
O Jožetu Prahu:
Jože Prah je gozdar, planinec, naravovarstvenik, mentor študijskih krožkov, svetovalec za lesno biomaso in razvoj turizma v gozdnem prostoru, snovalec več tematskih poti v Sloveniji, koordinator evropskih pešpoti v Sloveniji, predsednik Kluba oglarjev Slovenije.. http://www.posavci.si/osebe/prah-jo%C5%BEe/253/
O knjigi ČAR GOZDA – v slovenski ljudski dediščini:
Zbirka: SLOVENIJA DEŽELA LEGEND. Avtorica: Dušica Kunaver
Uvod: Boris Rantaša, Zaključne misli: Jože Prah in Mateja Kišek, Oblikovalec: Sandi Bertoncelj Ilustracije: iz starih publikacij, Fotografija na naslovnici: Jože Prah
Založba: Turistično in kulturno društvo Naše gore list in Zavod za gozdove Slovenije, leto 2020. Cip398.2(497.4)(02.053.2), 300 izvodov, 192 strani
Vsebina:
UVOD
DREVO V DAVNI PRETEKLOSTI NAŠE DEŽELE
ČAR GOZDA
ČAR DREVES
ČAR LESA V STAROSVETNI SLOVENSKI DOMAČIJI
VRHUNSKE LJUDSKE UMETNINE
V GOZD – PO KRUH
ČAR SKLADJA DREVESA S POKRAJINO
LJUDSKA MODROST O DREVESU V PREGOVORIH
GOZD DANES
Naš človek je vedno bil povezan z gozdom s tisto prabitno močjo, ki je v naši deželi omogočala življenje. Drevo je spremljalo našega človeka od lesene zibelke do lesene krste. Hišo je v večini naših pokrajin zgradil iz lesa, naredil je leseno mizo, lesen stol in leseno skrinjo. Jedel je z leseno žlico iz lesene sklede. Oral je z drevesno rogovilo, ki jo je imenoval drevo tudi še dolgo potem, ko rezilo pluga ni bilo več leseno.
Gozdovi so neločljivo povezani z družbo in njeno dediščino, odnos do gozda pa je odraz kulture družbe. V Sloveniji smo zavezani vrednotam trajnostnega, sonaravnega in mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi, ki so jih zasnovali predniki, jih prenašali iz roda v rod, sodobna gozdarska stroka pa jih razvija naprej. V gospodarjenje z gozdom je vključeno tudi varovanje naravne in kulturne dediščine v gozdovih. Gozd je ključni element trajnostnega razvoja. Simbioza z Gozdom, Naravo in viri ter človekom, daje pridih vseživljenjskega snovanja učenja in medgeneracijskega druženja. Gozdovi, v katerih potekajo procesi podobni naravnim procesom in kjer zgradba in oblika sestojev nista bistveno spremenjeni bodo tisti, ki se bodo v prihodnje znali prilagoditi najrazličnejšim spremembam.
Se sliši enostavno?
Ko se današnja znanost skloni do znanja preprostega ljudstva, a se obenem zaveda, da ima svoje korenine ravno v stoletnih izkušnjah tega istega ljudskega znanja - je to lepo in dragoceno priznanje, ki velja za vse stroke. Tiho medsebojno spoštovanje med znanostjo in ljudskim znanjem odmeva z enako žlahtnostjo, kot če ljudska pesem zazveni s koncertnega odra.
Knjigo lahko naročite: http://kunaver.com/ e.naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
O gozdni jogi:
»Vsaka telesna aktivnost v naravi, tudi joga, prinaša mnogo prednosti pred vadbo v zaprtih prostorih. Na nas vpliva že naravno okolje s pomirjajočo zeleno barvo, svežim zrakom, vonjem gozda in prijetnimi zvoki narave, kot so šumenje vetra in petje ptic. Gibanje v naravi dviguje vitalnost, zadovoljstvo, entuziazem ter zmanjšuje napetosti, jezo, depresijo in druge negativne občutke. Vadba joge v naravi da praksi drugačno dimenzijo, saj se lahko neposredno povežete z naravo. Omogoča nam, da doživimo bolj intenzivno izkušnjo, saj narava navdihuje vse, kar uči joga in kar želimo sicer doseči: zavedanje, osredotočenost, globoko dihanje, umiritev. Lahen vetrič okrepi vaš dih, sonce ogreje telo in mišice in tako lahko v asanah potujete globlje. Mnoge asane pravzaprav odražajo naravo, živali in druga živa bitja: drevo, kobra, gora, mesec, mačka, orel, pozdrav soncu... Tudi dih, ki je pomemben del joge, v naravi dobi povsem novo dimenzijo. Običajno pri dihanju zaznavamo le dviganje in spuščanje prsnega koša, v naravi pa lahko užijemo tudi vonje trave, dreves in okolice. Beseda joga pomeni združitev, povezanost z vsem, v prvi vrsti pa tudi z naravo. Joga je narava. Praksa joge v naravi nas spomni na našo globoko povezanost z njo.
Gozdna joga ni zahtevna in je primerna za vse starostne skupine in za oba spola ter tudi za otroke, ker usposobljen vaditelj sproti prilagaja vsebine in način izvedbe - prilagojeno vremenu, času in udeležencem.« pravi Marija Imperl, vaditeljica gozdne joge in predsednica Društva za trajnostni razvoj in osebnostno rast Institut Treelogy.
Uporabne informacije:
Možnost parkiranja bo ob glavni cesti cca. 50 m pred vstopnim objektom v smeri Škocjana (označeno parkirišče za TD Zagrad in Zagraški log) ali ob apartmajih Koptur, Zagrad 4, dobrih 100 m pred objektom v smeri Škocjana nasproti kamnoseštva IKA-UM) ali zgoraj pri Gasilskem domu Zagrad ob glavni cesti.
Vstopnine ni.
Zaradi lažje organizacije dogodka so zaželene najave na Rok Petančič, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., 041 450 501
Vzpostavitev Zeliščarskega centra JV Slovenije je bila delno sofinancirana iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
