Območje Zeliščarskega centra JV Slovenije se nahaja v občini Škocjan, na robu naselja Zagrad, ki je gručasta vas v osrčju Krškega gričevja. Leži na terasi na SV pobočju Sv. Tomaža (278m), J nad dolino Goriškega potoka. Po valovitem vinorodnem svetu v okolici so razloženi zaselki Breznik, Rink, Zagraška Gora in Žale. Okoli vasi so njive in travniki, kmetje pa se ukvarjajo predvsem z živinorejo in vinogradništvom. (Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1995)

Zagrad. Foto: Bojan Dremelj.

Obravnavano območje se imenuje Zagraški log in predstavlja dolino Goriškega potoka, katerega južno pobočje je strmo in gosto zaraščeno z gozdnim in grmovnim rastjem, severni breg pa je položnejši ter večji del v kmetijski rabi kot travnik. Potok je šibkejše vodnatosti, tvori mnoge meandre in teče večji del v senci gozda. V območju je več manjših izvirov. Izviri pod vasjo so obzidani kot napajališče in perišče, nižje se oblikuje mokrišče ter se nato kot studenček izliva v Goriški potok. Na pobočju, severno od Zagraškega loga, sta dva manjša slatinasta izvira.

Vstopni objekt. Foto: Bojan Dremelj.                                                                                                       Izvir, mokrišče in geološki steber. Foto: Bojan Dremelj.

Območje Zeliščarskega centra JV Slovenije obsega vstopni objekt, ki vključuje prostor z info točko in prodajalno s čajno kuhinjo, ki se navezuje na prostor za izobraževanje – predavalnico (do 25 oseb). V objektu je tudi prostor za pakiranje, izdelavo, ki se navezuje na skladišče. Za obiskovalce in zaposlene so urejeni toaletni prostori. Za dostop gibalno oviranih oseb je urejena klančina do podesta, od koder so vhodi v prostore. Funkcionalna zasnova objekta omogoča normalno delovanje prodajalne s postrežbo čajev iz zelišč s spremljajočim programom izobraževanja, pakiranja ter skladiščem. Širine prehodov omogočajo uporabo stavbe tudi gibalno oviranim osebam.

Muzej na prostem. Foto: Rok Petančič.                                                                              Rangusova hiša. Foto: Mario Skušek.

Celotno območje Zeliščarskega centra obsega cca. 7,5 ha površin (pretežno gozd, travniki, potok, poti). Na območju je urejena energijska pot Herbalium, urejene so tematske učne poti z označitvenimi tablicami za vegetacijo in večje table za označitev naravnih vrednot, urejeni sta učilnici na prostem, lesene brvi čez Goriški potok, 15 lesenih gredic z zelišči.

Gredice z zelišči. Foto: Rok Petančič.                                                                                                  Učilnica na prostem. Foto: Rok Petančič.

V dolini so postavljeni trije objekti v sklopu muzeja na prostem, in sicer Rangusova hiša, učni čebelnjak, kašča in svinjak. Ob Rangusovi hiši je zeliščni vrt, obdan z izvirno leseno ograjo. V bližini objektov je t.i. gartelc, zeliščni učni vrt, obdan z leseno ograjo.

Gartelc - zeliščni vrt. Foto: Rok Petančič.                                                                           Učni čebelnjak. Foto: Rok Petančič.

Ob Goriškem potoku v gozdu je na novo urejeno gledališče v gozdu in gozdna knjižnica, ki privablja vedoželjneže od blizu in daleč na sprostitev in nabiranje novih znanj.

Gledališče v gozdu. Foto: Dušan Jambrošič.                                                                                      Gozdna knjižnica. Foto: Rok Petančič.

Nad gredicami z zelišči je na novo urejen energijski krog.

Energijski krog. Foto: Rok Petančič.

Čutna pot - element Zemlja. Foto: Rok Petančič.

V izgradnji so lesena gibalna igrala.

Na območju ureditve se nahajajo prostorske omejitve, ki predstavljajo območja varovane narave (Natura 2000 – Goriški potok in Log) in območje kulturne dediščine (Muzej na prostem Zagraški log in Rangusova hiša).

Širše območje Zagrada je v geološki zgodovini pred približno 15 milijoni let preplavljalo Panonsko morje. Zato tu najdemo številne sledi nekoč živečih živali in rastlin – fosile. Med živalskimi ostanki je največ lupin in odtisov školjk ter polžev. Posebnost pa so prav gotovo dobro ohranjeni rastlinski ostanki.

Naloga centra je vzpostavitev povezovalne mreže med zeliščarskimi pridelovalci, predelovalci, uporabniki in ostalimi interesnimi skupinami, ki bi lahko delovala kot organizacijska enota. V njem potekajo izobraževalni, tržni, socialni, turistični in rekreativni procesi.

Vizija Zeliščarskega centra JV SLO:

Zeliščarski center JV Slovenije postane osrednji turistični produkt ter turistično-informacijski center občine Škocjan ter osrednji center pridelave in predelave zelišč v Sloveniji s trajnostno usmerjenimi izobraževalnimi, etnološkimi, turističnimi ter podpornimi kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi ohranjanja naravne in kulturne dediščine.

Namen Zeliščarskega centra JV SLO:

• ustvariti center zdravilnih rastlin Jugovzhodne Slovenije, ki bi temeljil na kmetijstvu, turizmu, izobraževanju, ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter turizmu.

Cilji Zeliščarskega centra JV SLO:

• ohranjanje naravne in kulturne dediščine območja,
• vzpostavitev pogojev za zelena delovna mesta,
• bogatiti raznolikost podeželja in ohraniti kvaliteto življenja za dolgoročno koristi vseh prebivalcev na podeželju,
• vzpostaviti center ekološke pridelave in predelave zelišč in sadja,
• uveljaviti ekološko-socialno kmetijstvo,
• vzpostavitev povezovalne mreže med zeliščarskimi pridelovalci, predelovalci, uporabniki in ostalimi interesnimi skupinami, ki bi lahko delovala kot organizacijska enota,
• nudenje strokovne podpore zeliščarskim kmetijam in predelovalcem zdravilnih rastlin (strokovno svetovanje, izobraževanja, oblikovanje skupne blagovne znamke, odkup surovin, trženje, pomoč pri registraciji dejavnosti in razpisih ministrstva za kmetijstvo, pomoč pri pripravi prostorske in projektne dokumentacije, izdajanje izobraževalnih publikacij, organiziranje seminarjev, ekskurzij, …)
• prodajati pridelke, proizvode in izdelke v centru in širši regiji,
• prodajati pridelke, proizvode in izdelke z lastno blagovno znamko in vzpostaviti prodajne mreže po Sloveniji in tujini,
• ustvariti izobraževalni in turistični produkt,
• ustvariti nova delovna mesta za težko zaposljive in mlade,
• revitalizirati in legalizirati obstoječe gospodarske objekte, zgraditi nove za izvedbo celotnega projekta,
• vzpostavitev socialno ekološkega kmetijstva z vključevanjem oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
• s trajnostno naravnanimi cilji na področjih turizma, kmetijstva, sadjarstva, in podjetništva ter marketinškimi aktivnostmi za povečanje prepoznavnosti lokalnega prostora, bomo lahko skupaj realizirali zastavljene razvojne programe občine v naslednjem obdobju, ki je pred nami,
• urediti ustrezno zakonodajo na tem področju.